Mesto se ob glavni vstopni točki "predstavi" v našem primeru pa je ta predstavitev taka, da te pusti malodušnega. S tem predlogom bi izboljšali vtis "sivih Jesenic " in bolje je narediti prvi vtis prijeten, kot kasneje popravljati. Urejena krajina v krožišču ima lahko s stališča prometnega inženirstva tudi druge praktične prednosti, npr. bolj jasno opozorja bližajoča se vozila na približevanju krožišču, saj se je že večkrat zgodilo, da je kdo zapeljal "čez krožišče ". Predlaga se krajinska ureditev sredinskega otoka (eventuleno tudi dveh manjših otočkov tik pred/za sredinskim). Ker krajinska arhitektura vsebuje značilnosti okolja, bi na sredino otoka krožišča postavili 2-3 večje skale izkopane iz tunela (že to bi bil "avtohton souvenir"), te skale bi zložili v obliko soteske in s tem poustvarili "Dobršnik". V to "sotesko" bi dodali nekaj klinov in jeklenico in s tem nakazali (+ manjša tabla v stilu) na bodočo ferato Dobršnik. Okrog bi posadili 3-5 smrek ( picea omorika pendula bruns). Gre za smreko, ki z habitatom ne spominja na običajno smreko, ampak je njena rast ozka, neenakomerna, slikovita, skulpturna in ne zahteva nobenega dodatnega dela. Okrog smrek bi nasadili resje, ki bi z leti zraslo v nizke grmovnice, travo bi zamenjali s peskom, ki bi ga dobili z mletjem kamenja iz tunela. Okrog bi vsejali narcise oz. ključavnice (in bi bil s tem poseg v okolje minimalen), ki so še posebaj značilne za ta okoliš. Iz nezanimivega in slabo urejenega krožišča bi tako nastalo krožišče, ki bi bilo lahko ponos Hrušice in Jesenic, saj bi s krajinsko arhitekturo poudaril nekatere značilnosti okolice.
5000 €